Dnevi grmenja

Če bi september v Kranjski Gori opisali z enim zvokom, bi bil to zagotovo dnevi grmenja. Če pa temu dodamo še malo bliskanja kroma in nekaj škripanja pnevmatik, ki se poženejo v ovinke, dobimo čisto pravo sliko naše alpske vasice v tem pol poletnem in pol jesenskem mesecu.

September je mesec, ko na vršiške serpentine še posebej radi zavijejo motoristi od blizu in daleč. Jesenske barve, prijetne temperature, manj poletne gneče in seveda zgodovinsko legendarni pridih te gorske ceste, so dovolj dober razlog, da se dvokolesniki še zadnjič pred zimo in mrazom odpravijo na kakšen alpski krog. Če pa se v sosednji Avstriji odvija tradicionalni European Bike Week na Faaker Seeju, eden največjih in najbolj prepoznavnih evropskih motociklističnih dogodkov, se število teh občutno poveča tudi pri nas. Letošnja, že 28. izvedba tega dogodka, je tako tudi letos med 8. in 13. septembrom v našo okolico privabila motoriste z vsega sveta.

In ker je Kranjska Gora oddaljena le nekaj zavojev, se tudi pri nas ves teden dobro ve, da je »Bike Week«. Grmenje se začne že zjutraj in se nadaljuje čez dan. Včasih ga najprej (za)slišimo, šele potem zagledamo. Potem pa se mimo hotela pripelje skupina motoristiv, pa še ena in še ena. Nekatere »mrcine« na dveh kolesih bi lahko po zvoku zamenjali kar za prihajajočo nevito  – le da ta prihaja po cesti in ne po nebu, pa tudi diši drugače. Ta »nevihta« zrak napolni z vonjem po bencinu. Motorni konjički so vseh barv, oblik, znamk in karakterjev. Nekateri bolj umirjeno predejo, drugi bolj predirljivo. In ko se zapeljejo v koloni skozi Kranjsko Goro, je težko ostati ravnodušen. Melodija in sozvočje večglasnega grmenje, ki ga ne moreš zgrešiti.

Kar nekaj motoristov se vsako leto ustavi tudi pri nas in prenoči v naših hotelih. Na prvi pogled so mogoče nekoliko drugačni gostje od tistih, ki jih srečujemo vsak dan – pogosto bradati, v usnjenih jaknah in s pogledom, ki govori, da jim polaganje ovinkov ni prav nič tuje. A ko stopijo z motorja, so predvsem prijazni, preprosti in dobrovoljni gostje, ki znajo uživati tako v vožnji kot v naši družbi. In ja, priznamo – tudi mi, zaposleni v naši družbi, jih vsako leto z veseljem pričakujemo. Ne samo zaradi njih, ampak tudi zaradi »razstave«, ki se čez noč pojavi na ogled na naših hotelskih parkiriščih. Malo občudovanja, malo fotografiranja, pa mine dan …

Ko se je grmenje motorjev nekoliko poleglo, pa je Kranjska Gora že takoj naslednji konec tedna dobila novo dozo avtomobilskega ropota. Tokrat v nekoliko drugačni, bolj elegantni preobleki. Na naše ceste so zavili udeleženci 29. Historic a Quota 1000, tradicionalnega srečanja in športne vožnje zgodovinskih vozil, ki ga organizira Historic Club Schio. Letošnja izvedba je potekala med 11. in 13. septembrom.

Tudi tu ni manjkalo barv, različnih znamk, oblik in predvsem tistega posebnega šarma, ki ga imajo avtomobili iz nekih drugih časov. A naj vas njihov videz ne zavede – ti lepotci niso prišli zgolj na nedeljski izlet. Športna vožnja po prelazih naših čudovitih Julijskih Alp pomeni tudi konkretno delo za volanom, še posebej na zahtevnih gorskih cestah, kjer se ovinki, vzponi in spusti vrstijo eden za drugim. Prav zahtevna in slikovita trasa je eden od zaščitnih znakov prireditve.

In kako naj bi se takšna vozila uprla Julijskim Alpam v septembru? Težko. ❤️ Jesensko sonce, pisani gozdovi, serpentine in razgledi, ki se odpirajo za vsakim ovinkom, so skoraj narejeni za vožnjo z starodobnikom. Še posebej, če lahko streho pustite odprto in se zapeljete skozi jesenski dan. Kot v starih filmih – le da so barve tokrat precej bolj žive.

Tudi starodobniki so se ustavili pri nas, prenočili, se družili in – kot se za takšne goste spodobi – poskrbeli za prijeten večer in malo več živahnosti tudi po koncu dnevne vožnje. Tako je bil september pri nas letos res v znamenju dnevov grmenja. Skupno obojim pa je nekaj zelo preprostega: ljubezen do vožnje, ovinkov, razgledov in Julijskih Alp. In mi? Mi jih bomo seveda veseli tudi prihodnje leto. Parkirišča so pripravljena. Ušesa pa tudi. 😉